Rojstvo
Arhitekturni genij Jože Plečnik je na svet privekal 23. januarja 1872. Pri Plečnikovih ni nihče slutil, da bo iz male bučke zrasla takšna glavca! Njegov oče je bil mizar, mati pa gospodinja. Imel je dva brata in sestro.
Šola
V zasanjanem Jožetovem svetu ni bilo prostora za šolske na(d)loge. Srednjo šolo je že po prvem letniku obesil na klin, zavihal rokave in se lotil mizarskih opravil v očetovi delavnici.
Nadaljevanje šolanja
Že kot mizarski vajenec je bil izjemno nadarjen. Dobil je deželno štipendijo in odfrčal iz domačega gnezda na avstrijsko, kjer se je na Državni obrtni šoli v Gradcu izšolal za načrtovalca pohištva. Bil je odličen risar.
Zaključek šolanja
Mladega oblikovalca pohištva so navdušili načrti arhitekta Otta Wagnerja, zato se je odločil, da se loti še študija arhitekture na Dunaju. Zaradi pomanjkanja strokovnega znanja, ga je profesor Wagner najprej vzel v uk v svoj atelje, že čez leto dni pa se je pridružil študiju arhitekture in ga končal kot najboljši študent v letniku. Prejel je nagrado, ki ga je ponesla na študijsko pot v Italijo in Francijo, kjer je divje skiciral stavbe, ki so ga na poti navdihnile.
Dunajsko obdobje
Ko se je vrnil s potovanja, je na Dunaju odprl svoj arhitekturni atelje. Tam so zrasle njegove prve stavbe. Danes znameniti Zacherlovi hiši so se takrat posmehovali, češ da je videti kot peč za peko kostanja.
Praško obdobje
Leta 1911 se je z Dunaja preselil v Prago, kjer je svoje znanje vlival v ušesa nadobudnim študentom arhitekture. Njegovo najslavnejše delo je postala prenova znamenitega Praškega gradu.
Ljubljansko obdobje
Slovenske študente arhitekture je leta 1921 razveselila novica, da se Plečnik seli v Ljubljano. Postal je profesor na Tehniški fakulteti. V Trnovem je zasnoval in dozidal hiško, v kateri je živel do svoje smrti. Poročil se ni nikoli. Družbo so mu delali gospodinja Urška, kuža Sivko in muc Gospod.
V njegovi okrogli delovni sobi se je rodila Plečnikova Ljubljana: Tromostovje, mogočna Narodna in univerzitetna knjižnica, veličastne Žale, Čevljarski most, Tržnice, Križanke, Trnovski pristan, Kongresni trg in mnoge druge mogočne arhitekture. Čudovito je znal prepletati arhitekturo in naravo, bil je izjemno kreativen in je znal z majhnimi finančnimi sredstvi ter poceni materiali pričarati bogate arhitekture. Zasnoval je celotne ulice in ustvaril mnoge neuresničene projekte. Negova izbrana dela v Ljubljani so bila leta 2021 uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine.
Smrt
Jože Plečnik je umrl v svoji postelji, 7. januarja 1957. Čeprav danes mojstra že dolgo ni več doma, je hiška videti prav tako, kot da se bo vanjo vsak čas vrnil. Obiščite Plečnikovo hišo in se prepričajte sam.